Prostovoljno končanje življenja: komisija za medicinsko etiko ostaja neomajna

Ob obravnavi zakonskega predloga v DZ na komisiji pojasnjujejo, da so svoje stališče do prvotnega predloga objavili maja 2023. V njem so izpostavili, da se s predlogom, ki kot novo zdravstveno storitev uvaja usmrtitve oziroma samousmrtitve neznosno trpečih, brezupno bolnih bolnikov, ni mogoče primerjati z nobenim drugim zakonom in da se z njim v slovensko družbo vnaša pomembna sprememba v obravnavi življenja in smrti.

Takrat so opozorili, da je predlog v nasprotju s temeljnim načelom medicinske etike, ki zapoveduje ohranjanje in obnavljanje zdravja ter preprečevanje in lajšanje trpljenja in zato zavrača evtanazijo ter pomoč pri samomoru. Možnost ravnanja v nasprotju s tem, pa bo po oceni komisije v slovensko zdravstvo vnesla etično razdvojenost.

Neznosno trpljenje, ki je po predlogu ključni razlog za končanje življenja, je v vseh oblikah povezano s subjektivno relativnostjo in življenjskimi okoliščinami, je predsednik komisije Božidar Voljč zapisal v današnji izjavi. Ob koncu življenja je največ trpljenja med starejšimi, ki imajo za starost značilne neozdravljive, napredujoče bolezni ali stanja. Po mnenju komisije bo med njimi želja po končanju življenja, iskrena ali spodbujena s prigovarjanjem, najbolj pogosta.

V komisiji menijo, da se bo s samousmrtitvami posredno spreminjal odnos javnosti do samomora in marginalizirala prizadevanja po njegovem zmanjšanju. Predlog predstavlja samousmrtitev kot udejanjanje pravice vsakogar, da svobodno razpolaga s svojim življenjem, menijo.

Vendar bo odločitev oziroma željo po končanju življenja v vsakem primeru preverila komisija strokovnjakov in odločila, ali se življenja lahko prekine ali ne. Čeprav se komisija strinja, da je to potrebno, se osebna svoboda odločanja o prekinitvi življenja s tem relativizira, opozarjajo.

Zakonita možnost prostovoljnega končanja življenja bo po mnenju komisije vplivala na odnos javnosti do dolgotrajno trpečih posameznikov v visoki starosti, ki jih je s podaljševanjem življenja vedno več in predstavljajo veliko socialno in finančno breme. "Predstavljati si je mogoče, da se bodo vsled tega povečevali pritiski nanje, tudi v smeri prostovoljnega končanja življenja," je zapisal Voljč.

Komisija meni, da se temu ne bo mogoče izogniti, kakor "se ne bo mogoče izogniti fenomenu spolzkega klanca, ko se bo zakon srečal z življenjem in s človeško naravo". "Vsak zakon je mogoče tako ali drugače zaobiti ali zlorabiti in zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pri tem ne more biti izjema, le posledice zlorab bodo veliko hujše kot pri drugih zakonih," opozarja.

Vse spremembe, ki so bile vnesene v prvotni predlog zakona, teh pomislekov v ničemer ne spreminjajo, so dodali.